No tags yet.
No takole smo narejeni....
Bili bi zdravi, fit, postavni, seveda z najmanj vloženega časa in truda. Brez »švica« vemo da ne bo šlo, pa vseeno upamo da se bomo enkrat že spravili na neko vadbo in takrat bo vse super. Takrat bomo fajn, postavni, lepi in brez celulita.
No, v sebi pa smo žalostni ker vemo, da to ni res. Nekaj časa še razmišljamo in meljemo, potem pa se le ODLOČIMO, da je skrajni čas, da nekaj naredimo in preprosto UKREPAMO.
Kupimo si vse pripomočke ki jih potrebujemo. Nove hlače, majice in odštejemo ogromno denarja. Pa kupimo še novo steklenico, nove copate in najnovejšo športno torbo, da bomo barvno usklajeni.
Ne pozabimo na nove gumice za lase in kremo za celulit. Potem pa akcija. S seboj povabimo še kakšno prijateljico in že po nekaj dneh se počutimo fantastično. Da ne govorimo o počutju, več energije, ogromno volje in naša samozavest zraste. Nekaj časa vztrajamo.
Po 14 dneh opazimo, da rezultata še ni. Še vedno ista teža, celulit, mišic ni nikjer, le malo nas bolijo. Volja pade. Preveč smo NEUČAKANI. Delamo na silo, se trudimo, pa nič od nič. In hitro vidimo, da imamo spet preveč vsega. "Gužva" v službi, psihični napori, doma nas čaka pralni stroj, likalnik, štedilnik, kup posode, prah, umazana tla, pa otroci ki nas potrebujejo v celoti, pa potem še mož in po možnosti še trije hišni ljubljenčki.
Ni več volje, ni motivacije. Iščemo izgovore. Predvsem se opravičujemo pred drugimi, koliko vsega imamo in da preprosto ne zmoremo. »Niti 20 minut zase si ne morem vzeti, pa tako si želim, pa tako bi rada bila športno aktivna.« In spet čakamo na boljše čase. Trenutno vsi na 1.januar. Ker takrat bo drugače, boljše, vse se bo umirilo, uredilo, tudi v službi. Vse bo lažje. Takrat si bomo lahko privoščili uro zase.
No, ja, pride »tisti« dan... in ker smo si obljubili, to zdaj naredimo.... Najdemo voljo, motivacijo, potem pa... se ponovi vsa zgoraj opisana zgodba.
Vem v čem je težava: VSI BI RADI ŽE JUTRI REZULTAT. IN KER GA NI, SMO NEUČAKANI IN PREJ OBUPAMO.
Žal res mislimo, da nam tempo narekuje življenje. Vse dokler si ne priznamo, da smo sami odgovorni za svoj čas. Da si priznamo, da se še vedno najde čas za samega sebe. Samo če si to želimo in verjamemo vase, v svoj uspeh in cilj. Brez cilja pa nam je težko, saj niti ne vemo kam gremo, kaj moramo na tej poti početi, da bi tja prišli.
Najbolj grozno je to, da imamo čas za kavice, klepete in večino časa gledamo v svoje telefone... Ne zavedamo pa se, koliko dragocenega časa na dan vržemo stran, nismo prisotni sami s seboj in se ne poslušamo. Zapostavljamo sebe, svoje počutje, voljo, posledično tudi svoje otroke, samo zaradi stvari, ki nam ne koristijo.
Koliko bolje bi nam bilo, če bi (namesto da pol ure »nekaj gledamo na internetu«), naredili nekaj preprostih vaj za naš trebuh in hrbtenico?
Ne bo nam žal, NIKOLI, če bomo svoj čas namenili svojemu telesu. Vse se obrestuje. Čez nekaj let nam bo naše telo hvaležno.
Ne bodimo naučakani.
Kdor je začel, je že na dobri poti. Kdor verjame, je že na pol poti do cilja. Kdor vztraja pa je itak zmagovalec. Zavedaj se svoje priložnosti. Zavedaj se, da lahko, da imaš vse možnosti. Izkoristi to. Naj postane to tvoja nova navada. Všeč ti bo svoj novi videz, kakršen koli to že bo. Četudi samo notranji. Sami izbiramo zdravje. Motiviraj se, vsak dan. Ni težko.
Želi si. Prisluhni si. Sledi si. Uresniči vse kar si želiš in NAGRADI SE – pošteno!
